Javor škerl vogelnik
Javor Škerl Vogelnik je mednarodni certificiran trener globalnega pristopa nenasilne komunikacije po Marshallu Rosenbergu.
Med njegove strasti spadajo tudi glasba, izdelovanje iz lesa, postopoma pa se v tujini izobražuje tudi iz gibalno terapevtske metode Movement Medicine, ki združuje znanja tradicionalnih šamanskih praks in sodobne nevroznanosti. Rad hodi v hribe, obožuje naravo ter redno prakticira Wim-hoff metodo izpostavljanja mrazu.
1. Ste trener komunikacijskih veščin. Kateri so osrednji poudarki, ki jih predajate udeležencem vaših delavnic in izobraževanj? – vrhunska, izpiljena veščina komuniciranja?
Predvsem nas vse skušaj vključno s seboj vabim v stik z lastno človečnostjo, s tem kako se počutimo in kaj so naše potrebe ter k načinom razmišljanja, ki presegajo kaj je prav in kaj je narobe…
Ključne veščine, ki se jih učimo so veščine empatičnega poslušanja oz. poslušanje preko besed, ter avtentično in povezovalno izražanje ter učenje čustvene intelligence oz tako imenovana samo-empatija
2. Kakšna je za vas, po vašem mnenju – vrhunska, izpiljena veščina komuniciranja?
Predvsem taka, ki izhaja iz čim globljega stika z lastno avtentičnostjo in ranljivostjo, ko smo sposobni v polnosti razmejevati med našimi mislimi, našimi občutki, našimi potrebami in ko znamo razlikovati med interpretacijami in observacijami.
Prav tako se mi zdi pomembno zavedanje in jasno prevzemanje odgovornosti za naše lastne občutke in potrebe.
3. Poveste, da proučujete esenco, ki je skrita za besedami. Lahko o tem poveste kaj več?
Vsak besedni komunikacijski odziv ima korenino v esenci sporočila, ki ga želimo posredovati.
Tej esenci pravimo v jeziku nenasilne komunikacije človeške potrebe. Iz trenutka v trenutek se z načini razmišljanja, komunikacije, dejani in uporabo moči trudimo zadovoljevati določene naše potrebe oz. skušamo na tak način vzpostavljati stik z našo esenco.
4. Kaj pomeni dvojni fokus poslušanja, kako se ga priučiti in v čem nam lahko pomaga?
Gre za veščino pri kateri se učimo z enim delom našega fokusa poslušati besede, z drugim delom pa esenco sporočila, se pravi potrebe. Tekom poslušanja stalno gojimo zavedanje, da je vsak komunikacijski odziv, četudi je tragičen (obsojanje, grožnje, kričanje…) izraz določene potrebe.
Ta veščina, ki se je lahko preučimo z vajami nam je lahko izredno koristna v vsakodnevni in poslovni komunikaciji, še posebaj ko trčimo ob trenja ali “napadalno” komunikacijo oz. ko se znajdemo v konfliktu, bodisi sami s seboj ali z drugimi.
5. Svet, ki nas obkroža, je v mnogočem nasilen. Zakaj prisegate na nenasilno komunikacijo?
Gre bolj za ime pristopa in menim da mnogi mešajo tovrsten pristop z idejo o komunikaciji, kjer naj bi bili prijazni… Tukaj se ne učimo prijaznosti, temveč avtentičnosti, pristnosti, uporabe moči naših čustev, stika z lastno človečnostjo, uporabe našega komunikacijskega aparata, prevprašujemo mišljenjske vzorce in načine komunikacije, kin as ne podpirajo pri ustvarjanju tega kar si v odnosih želimo. Prav tako se učimo tudi načinov prekinjanja, postavljanja mej, kako rečin NE, ter tudi kričanja, ki deluje povezovalno in vabi k stiku…
Učimo se alkimije čustev in prevzemanja odgovornosti za procese znotraj našh teles…
Seveda je velik del tudi na soočanju z napadalno komunikacijo in nepodpornimi/nasilnimi načini razmišljanja, prav tako pa se naslavljajo medosebni odnosi med ljudmi in pa tudi sistemske postavitve podjetji in sistemi v družbi. Navsezadnje pa se učimo tudi mediacije v konfliktih…
6. Ukvarjate se tudi z vprašanjem moči in uporabe moči. Kako vidite igro moči v medčloveških odnosih? ure dihalne koordinacije?
V osnovi prepoznam 3 osnovne modalitete uporabe moči: ko skušamo nadvladovati, ko se podrejamo in ko se skušamo srečati kot človeška bitja z enakovrednimi potrebami z zavedanjem, da je uporaba moči poizkus zadovoljevanja potreb.
Smiselno bi se mi zdelo razmišljati in delovati na način, da uporabljamo moč (še posebaj ko jo imamo več kot ostali) za zadovoljevanje tako svojih potreb, kot potreb ostalih ljudi in da smo v obziru tudi na okolje, kar pa seveda ni vedno enostavno.
7. Kako komunicirate z ljudmi v svojem vsakodnevnem življenju?
Kar mi je všeč pri pristopu nenasilne komunikacije je to, da ne gre za nikakršno dogmo, tako da se trudim biti kar se da človeški. J
Največkrat pa poprimem za tovrstne veščine ko se pojavi kakšen konflikt ali nesporazum in znova in znova ugotavljam kako sem hvaležen da imam nabor veščin s katerimi si lahko pomagam!
Veliko vaj lahko izvajam sam pri sebi, v tišini. Prav tako je veščina empatičnega poslušanja izredno uporabna in močna in se prav tako lahko izvaja v tišini ali pa s sprotnim povzemanjem sogovorca.
8. Kakšna je razlika v komunikaciji »ena na ena« ter v skupini oziroma s skupino?
V komunikaciji 1 na 1 je dovolj biti pozoren na svoje občutke in potrebe, ter na občutke in potrebe druge osebe. Ko delamo s skupino pa je potrebno imeti nekoliko več fokusa, saj je prisotnih več oseb, prav tako pa se ustvari tudi “čustvena” dinamika skupine na katero je prav tako potrebno biti pozoren.
Ključni so torej vsaj 3 fokusi: na posameznika, na skupino in na nalogo, ob vsemu temu pa naj bom koto trener/vodja pozoren tudi na svoje potrebe…
9. Kaj pa veščina poslušanja? Se je poslušanja – brez analiziranja - moč naučiti in kako?
Ponovno je tukaj potrebno čimveč vaje, razne igre vlog, delo v parih, delo v trojkah, vaje za vodenje skupine.
Preko praktičnih vaj lahko tovrstne veščine osvojimo oz nadgradimo.
Se pa učenje nikoli ne konča saj je vsaka situacija in intenzivnost doživljanja/dogajanja drugačna.
Enako gre za veščino poslušanja samega sebe, pri Kateri obstaja več stopenj stika, ki ga lahko dosežemo s sabo in svojo človečnostjo.
10. Človeški občutki kot so žalost, strah, nemir, jeza. Kako se lahko naučim alkemizirati preko spet konkretnih fizičnih vaj.
Prvi korak je zavedati se da so tovrstni občutki jezik našega telesa in da z njimi ni ničesar prav ali narobe, da pač obstajajo, pridejo in grejo…
Ko jih zaznamo je super, če se lahko ustavimo in jih ovekovečimo ter z njimi zadihamo in jim ponudimo prostor da se izrazijo in razširijo čez naše telo…
Spremembo lahko dosežemo že z aktivnim predihavanjem pa tudi z gibanjem, fizičnimi pozami telasa…
Prav tako je pomembno da se sidramo v observacijo; kje smo, katere potrebe niso podprte, da čutimo take občutke, kakšne prošnje imamo do sebe ali drugih, ki bodo v večji meri podprle naše potrebe…
Javorja lahko najdete na njegovi spletni strani https://javorvogelnik.com